Vinko Železnikar
Slikar Vinko Železnikar se je rodil 12. oktobra 1954 v Ljubljani. Študiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je diplomiral pri prof. Milanu Butini in Janezu Berniku. Od leta 1988 deluje kot samostojni umetnik. Od leta 1975, ko se je udeležil skupinske razstave študentov v Ljubljani je pripravil več kot trideset samostojnih razstav in sodeloval na več kot stotih skupinskih razstavah, med drugim v Angliji, Italiji, Španiji, Bolgariji, Škotski, Avstriji. Sodeloval je na kolonijah, ex-temporih doma in v tujini, med njimi mmm art Medana, Sinji vrh. Za svoje delo je prejel več nagrad in priznanj.
Ukvarjal se je z grafiko, posebej med leti 1989 do 1994, ko so ga pritegnile manj znane tehnike steklenih klišejev. Po letu 1995 se intenzivno posveča slikarstvu.
V slovenski likovni terminologiji še zlasti manjka izraz, ki bi označil umetnika, ki ustvarja v steklu ter izdeluje slikovite artefakte v različnih, tudi tradicionalnih tehnikah kot je pihanje stekla ali fuzija stekla. Slednjo si je kot umetniški izziv postavil Vinko Železnikar, sicer akademski slikar, ki pa se s večdimenzionalno problematiko (likovnega) prostora ne srečuje prvič, saj je že pred desetletjem ustvarjal prostorske slike oz. objekte s poudarkom na večplastnih in prosojnih elementih.
Živi in dela v Mengšu.
Vir: Artita Piran
Slikar Vinko Železnikar se je rodil 12. oktobra 1954 v Ljubljani. Študiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je diplomiral pri prof. Milanu Butini in Janezu Berniku. Od leta 1988 deluje kot samostojni umetnik. Od leta 1975, ko se je udeležil skupinske razstave študentov v Ljubljani je pripravil več kot trideset samostojnih razstav in sodeloval na več kot stotih skupinskih razstavah, med drugim v Angliji, Italiji, Španiji, Bolgariji, Škotski, Avstriji. Sodeloval je na kolonijah, ex-temporih doma in v tujini, med njimi mmm art Medana, Sinji vrh. Za svoje delo je prejel več nagrad in priznanj.
Ukvarjal se je z grafiko, posebej med leti 1989 do 1994, ko so ga pritegnile manj znane tehnike steklenih klišejev. Po letu 1995 se intenzivno posveča slikarstvu.
V slovenski likovni terminologiji še zlasti manjka izraz, ki bi označil umetnika, ki ustvarja v steklu ter izdeluje slikovite artefakte v različnih, tudi tradicionalnih tehnikah kot je pihanje stekla ali fuzija stekla. Slednjo si je kot umetniški izziv postavil Vinko Železnikar, sicer akademski slikar, ki pa se s večdimenzionalno problematiko (likovnega) prostora ne srečuje prvič, saj je že pred desetletjem ustvarjal prostorske slike oz. objekte s poudarkom na večplastnih in prosojnih elementih.
Živi in dela v Mengšu.
Vir: Artita Piran
