Ludvik Pandur, častni udeleženec kolonije
Rodil se je 12. 8. 1947 v Slovenj Gradcu. Od 1949 živi v Mariboru. Študij je zaključil na Akademiji likovnih umetnosti v Zagrebu, kjer je diplomiral 1970 pri prof. Antunu Mezdjiću. Podiplomski študij od 1970 do 1972 je zaključil v mojsterski delavnici prof. Krsta Hegedušića v Zagrebu.
Leta 1973 se je zaposlil kot asistent za risanje na likovnem oddelku PA Maribor.
Od 1998 je bil redni profesor za slikarstvo na oddelku za likovno umetnost Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru.
Veliko je razstavljal v domovini in tujini. 1973 je prejel odkupno nagrado Zagrebškega salona in 1979 nagrado Mednarodnega simpozija Panonija 79. Istega leta mu podelijo osebno priznanje za predstavitev izbora iz slikarskega opusa Montclair New Jersey, ZDA . Leta 2002 je dobil listino Simposio Internacional Noha, Canabria, Španija.
Najpomembnejše razstave: Muenchen, Madrid, Celovec, Gradec, Beograd, Split, Berlin, Grenweech – London, itd.
Ludvik Pandur je slikar, ki je ohranil živo vez med preteklim in sedanjim. Njegova dela lahko obravnavamo v presežku tradicije in osebnem iskanju čustvenega podajanja sveta. Živetega in občutenega. Kot diplomant zagrebške akademije in mojstrske delavnice prof. Krste Hegedušića, v kateri je bilo prisotno nasledstvo barvnega realizma in sugestivna sinteza vizualnega in emocionalnega, primitivnega in intelektualno prefinjenega, je spoznal, da ni toliko pomemben motiv sam po sebi, temveč njegov ritem in dinamika v trenutku, ko ga umetnik ujame v svojo psihično presojo.
Takšne izkušnje so v njegovo slikarsko prakso vnesle posebno intuitivno analizo, ki se je ugnezdila v medprostor med zunanjo materijo sveta in notranjim pogledom, torej med stvarno podobo in notranjo, čutno zaznavo. V tej zarezi se je ustvarilo presečišče velike tradicije evropskega slikarskega izročila, ki je v Pandurjevem slikarstvu še posebej dotakljivo z Grünewaldovim svetom zgoščene intimnosti in s kasnejšo, slikovito in v barvno tvarino ugreznjeno mistiko španskega slikarstva. Vendar Pandur ni zastal v tišini preteklega. Njegov zven je ponesel na svoje slikarsko popotovanje. Skozi čas in skozi prostore, ki so puščali sledi in odpirali njegovi ustvarjalnosti vse bolj svobodno gesto.
Vir: Osebna spletna stran
-65195d0b35.png)
, 2004, olje na platno-8315325395.jpg)
Rodil se je 12. 8. 1947 v Slovenj Gradcu. Od 1949 živi v Mariboru. Študij je zaključil na Akademiji likovnih umetnosti v Zagrebu, kjer je diplomiral 1970 pri prof. Antunu Mezdjiću. Podiplomski študij od 1970 do 1972 je zaključil v mojsterski delavnici prof. Krsta Hegedušića v Zagrebu.
Leta 1973 se je zaposlil kot asistent za risanje na likovnem oddelku PA Maribor.
Od 1998 je bil redni profesor za slikarstvo na oddelku za likovno umetnost Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru.
Veliko je razstavljal v domovini in tujini. 1973 je prejel odkupno nagrado Zagrebškega salona in 1979 nagrado Mednarodnega simpozija Panonija 79. Istega leta mu podelijo osebno priznanje za predstavitev izbora iz slikarskega opusa Montclair New Jersey, ZDA . Leta 2002 je dobil listino Simposio Internacional Noha, Canabria, Španija.
Najpomembnejše razstave: Muenchen, Madrid, Celovec, Gradec, Beograd, Split, Berlin, Grenweech – London, itd.
Ludvik Pandur je slikar, ki je ohranil živo vez med preteklim in sedanjim. Njegova dela lahko obravnavamo v presežku tradicije in osebnem iskanju čustvenega podajanja sveta. Živetega in občutenega. Kot diplomant zagrebške akademije in mojstrske delavnice prof. Krste Hegedušića, v kateri je bilo prisotno nasledstvo barvnega realizma in sugestivna sinteza vizualnega in emocionalnega, primitivnega in intelektualno prefinjenega, je spoznal, da ni toliko pomemben motiv sam po sebi, temveč njegov ritem in dinamika v trenutku, ko ga umetnik ujame v svojo psihično presojo.
Takšne izkušnje so v njegovo slikarsko prakso vnesle posebno intuitivno analizo, ki se je ugnezdila v medprostor med zunanjo materijo sveta in notranjim pogledom, torej med stvarno podobo in notranjo, čutno zaznavo. V tej zarezi se je ustvarilo presečišče velike tradicije evropskega slikarskega izročila, ki je v Pandurjevem slikarstvu še posebej dotakljivo z Grünewaldovim svetom zgoščene intimnosti in s kasnejšo, slikovito in v barvno tvarino ugreznjeno mistiko španskega slikarstva. Vendar Pandur ni zastal v tišini preteklega. Njegov zven je ponesel na svoje slikarsko popotovanje. Skozi čas in skozi prostore, ki so puščali sledi in odpirali njegovi ustvarjalnosti vse bolj svobodno gesto.
Vir: Osebna spletna stran
.png)
, 2004, olje na platno.jpg)