Taja Ivančič

Akademska slikarka Taja Ivančič je rojena 23. 6. 1977 v Celju. V Ljubljani je študirala slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost, kjer je 2002 diplomirala in 2006 končala magistrski študij pri profesorjih doc. dr. Nadji Zgonik, Bojanu Gorencu in Borutu Vogelniku. Dodatno se je izobraževala en semester v Parizu na Akademiji likovnih umetnosti Ecole Nationale Superieure Des Beaux Arts v Franciji in v Ameriki v Pensilvaniji na Indiana University Of Pennsylvania na oddelku za slikarstvo.

Od leta 1994 do 2015 je sodelovala na več kot 32 skupinskih razstavah doma in 9 v tujini (Avstrija, Italija, Francija, Australija, Japonska, Švedska, ZDA, Španija, Hrvaška, Bosna). Do sedaj je imela 11 samostojnih razstav doma in eno v Avstriji.

Poleg nagrade za Ex tempore v Piranu (2012 in 2016) in prve nagrade Kulturnega centra Ivan Napotnik, je prejela leta 2004 Grand Prix Sakaide Art na Japonskem.

Živi in ustvarja v Ljubljani.

Ko gledamo slike Taje Ivančič, gledamo v barvit, sanjsko idealiziran in slikarsko dodelan, a včasih tudi kaotično prepleten, čutno razburkan in dramatično ekspresiven svet. Zdi se, da se pred nami odvijajo prizori iz slikarkinega resničnega življenja in njenega fantazijskega sveta. Njena dela vidimo kot odziv na aktualne dogodke, kot ilustracijo hrepenenj, sanj, strahov in čustvovanj ali kot vidni izraz intimnega doživljanja in razumevanja sveta.

Slikarstvo Taje Ivančič zrcali odsev avtoričine lastne podobe, zunanje in notranje, a tudi sliko sveta, ki jo obdaja. Je kolaž portretov in avtoportretov, podob iz revij in časopisov ter prizorov iz vsakdanjega življenja. Je odmev zmedenega, z medijskimi podobami preobloženega sveta. Je krik človeka, preobremenjenega s hitrim, nemalokrat histeričnim načinom življenja. Umetnost pogosto razumemo kot zatočišče drugačnega, iskrenega, boljšega. Taja Ivančič pa ustvarjanje vidi tudi kot hojo po vznemirljivih labirintih osebnega in kolektivnega spomina, kot pot do notranje resnice in kot govorico prvinske narave.

Vir: Artis