Maja Pučl
Rojena je 27. aprila 1978, v Slovenj Gradcu. Končala Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo, smer grafični oblikovalec, Ljubljana. 2001/2002 študentska izmenjava na University of Art and Design, Helsinki, Finska, pri prof. Thomasu Nyqvistu. 2003 pridobila priznanje Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, Ljubljana. Leta 2005 diplomirala iz slikarstva pri mentorju prof. Gustavu Gnamušu in somentorici prof. Huiqin Wang na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. V letu 2010 magistrirala iz slikarstva pri mentorju prof. Lucijanu Bratušu in somentorici prof. Huiqin Wang, ALUO. Od leta 2009 samozaposlena v kulturi. Deluje na področjih slikarstva, grafike, oblikovanja, ambientalnih postavitev, kaligrafije, ki s plesom vse te niti prepleta in povezuje. Živi v Ljubljani.
Maja Pučl je v svojih likovnih delih ustvarila red, ki nas spominja na popolnost in na spontanost dogajanja v naravi. Red, ki pomeni nadaljevanje videza podob iz same narave.
Slike omogočajo vživetje in svojo razpoznavnost na nivoju namere v spodbudi razpoznavanja morebitne figuralnosti. Ponavljanje podobnih likov in njihova površinska ter barvna enakovrednost na posamezni podobi pogled preusmerjata na njeno celoto. Navidezna naključja pozicij niso naključna. Vsepovsod se tvorijo oblike, ki se največkrat približujejo obliki kroga. Dotikajo se druga druge ter tako sestavljajo skupine, ki dajejo vtis približanih ali oddaljenih skupin oblik.
V podobah Maje Pučl vladajo neskončen red, ravnotežje in sožitje med oblikami. Pojem, ki označuje dogajanje v umetničinih stvaritvah, je gibanje. Stalno gibanje povzroča usmerjanje k posameznim središčem. Gibanje pomeni hkrati odhajanje in prihajanje. Tako avtorica uresničuje stalno težnjo po videzu pravkar dinamičnega stvarjenja vedno novih in pravkar nastajajočih likovnih pojavov.
Svetloba se v njenih delih pojavlja v točkah. Natančneje v izrezanih krogih v seriji podob z naslovom Svetilke. In seveda kot izrazita in celovita svetlost v podobi O pol dan. Neprestano se izrisuje vtis širjenja v celovito okroglo obliko.
Četudi bi osamili eno samo podobo na mestu slikarske upodobitve, kjer biva z drugimi, bi na svoji površini imela videz neskončno uravnotežene lege. Videz podob iz narave ustvarja pred nami svet in svetove popolnosti. Njihova bit je podoba neskončnosti. Ena sama, največkrat zelo majhna poteza ali odprtina izrezane oblike ima veliko moč samostojnosti pozicije. Popolnost in samozadostnost posameznih oblik je značilnost slikarkinih del kot tudi njihovo sožitje in sobivanje.
Vir: Muzej in galerija mesta Ljubljane
-865ac57d10.jpg)
Rojena je 27. aprila 1978, v Slovenj Gradcu. Končala Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo, smer grafični oblikovalec, Ljubljana. 2001/2002 študentska izmenjava na University of Art and Design, Helsinki, Finska, pri prof. Thomasu Nyqvistu. 2003 pridobila priznanje Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, Ljubljana. Leta 2005 diplomirala iz slikarstva pri mentorju prof. Gustavu Gnamušu in somentorici prof. Huiqin Wang na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. V letu 2010 magistrirala iz slikarstva pri mentorju prof. Lucijanu Bratušu in somentorici prof. Huiqin Wang, ALUO. Od leta 2009 samozaposlena v kulturi. Deluje na področjih slikarstva, grafike, oblikovanja, ambientalnih postavitev, kaligrafije, ki s plesom vse te niti prepleta in povezuje. Živi v Ljubljani.
Maja Pučl je v svojih likovnih delih ustvarila red, ki nas spominja na popolnost in na spontanost dogajanja v naravi. Red, ki pomeni nadaljevanje videza podob iz same narave.
Slike omogočajo vživetje in svojo razpoznavnost na nivoju namere v spodbudi razpoznavanja morebitne figuralnosti. Ponavljanje podobnih likov in njihova površinska ter barvna enakovrednost na posamezni podobi pogled preusmerjata na njeno celoto. Navidezna naključja pozicij niso naključna. Vsepovsod se tvorijo oblike, ki se največkrat približujejo obliki kroga. Dotikajo se druga druge ter tako sestavljajo skupine, ki dajejo vtis približanih ali oddaljenih skupin oblik.
V podobah Maje Pučl vladajo neskončen red, ravnotežje in sožitje med oblikami. Pojem, ki označuje dogajanje v umetničinih stvaritvah, je gibanje. Stalno gibanje povzroča usmerjanje k posameznim središčem. Gibanje pomeni hkrati odhajanje in prihajanje. Tako avtorica uresničuje stalno težnjo po videzu pravkar dinamičnega stvarjenja vedno novih in pravkar nastajajočih likovnih pojavov.
Svetloba se v njenih delih pojavlja v točkah. Natančneje v izrezanih krogih v seriji podob z naslovom Svetilke. In seveda kot izrazita in celovita svetlost v podobi O pol dan. Neprestano se izrisuje vtis širjenja v celovito okroglo obliko.
Četudi bi osamili eno samo podobo na mestu slikarske upodobitve, kjer biva z drugimi, bi na svoji površini imela videz neskončno uravnotežene lege. Videz podob iz narave ustvarja pred nami svet in svetove popolnosti. Njihova bit je podoba neskončnosti. Ena sama, največkrat zelo majhna poteza ali odprtina izrezane oblike ima veliko moč samostojnosti pozicije. Popolnost in samozadostnost posameznih oblik je značilnost slikarkinih del kot tudi njihovo sožitje in sobivanje.
Vir: Muzej in galerija mesta Ljubljane
.jpg)
