Stojan Brezočnik
Rodil se je 12. 12. 1954 v Slovenj Gradcu. V Mariboru je dokončal študij na pedagoški akademiji. Kratek čas je služboval na OŠ Dravograd. Leta 1981 se je iz Dravograda preselil na Ravne. V prostorih nekdanjega doma upokojencev si je uredil svoj atelje. Kot likovni pedagog se je zaposlil na osnovnih šolah v Črni in v Mežici. Razstavljal je že kot osnovnošolec.
Stojan Brezočnik je tenkočuten opazovalec življenja. Pogosto se mu kdaj zapiše kakšen verz, misel ali kratka zgodba, kot sam pravi, zato mu je morda grafična tehnika suhe igle bliže od drugih tehnik. Zanimajo ga vse zvrsti umetnosti in še posebno glasba in poezija, a ko začne »praskati« matrico, je najraje v tišini. V miru svojega ateljeja je ustvaril bogat umetniški opus, ki je vseskozi osredotočen na razmišljanje o življenju, iskanju sreče in življenjske harmonije. Zanima ga vloga umetnosti v času potrošništva, globalnih in lokalnih pretresov, zato se večkrat vpraša, ali se sploh še kdo ustavi pred vso to produkcijo kulture. Kljub temu ga vodi misel, da je smiselno vztrajati, pa če tudi bo zanimiva sled, ki jo bo pustil za sabo, učinkovala le v ateljeju ali krogu najbližjih.
Opremil je več knjig: Recital srca Franca Kopača, Nemir Jurija Paljka, Bajže s Koroškega, Janeza Švajncerja Bog je odšel, Gurši je pesem, gurši je dan Ota Čeruja, Spoznajmo vrhove nad Mežico in Vodnik po etnološko-naravoslovni poti Velika Uharica Metke Tajzel.
Živi in ustvarja na Ravnah na Koroškem.
Vir: Mednarodni grafični likovni center
Rodil se je 12. 12. 1954 v Slovenj Gradcu. V Mariboru je dokončal študij na pedagoški akademiji. Kratek čas je služboval na OŠ Dravograd. Leta 1981 se je iz Dravograda preselil na Ravne. V prostorih nekdanjega doma upokojencev si je uredil svoj atelje. Kot likovni pedagog se je zaposlil na osnovnih šolah v Črni in v Mežici. Razstavljal je že kot osnovnošolec.
Stojan Brezočnik je tenkočuten opazovalec življenja. Pogosto se mu kdaj zapiše kakšen verz, misel ali kratka zgodba, kot sam pravi, zato mu je morda grafična tehnika suhe igle bliže od drugih tehnik. Zanimajo ga vse zvrsti umetnosti in še posebno glasba in poezija, a ko začne »praskati« matrico, je najraje v tišini. V miru svojega ateljeja je ustvaril bogat umetniški opus, ki je vseskozi osredotočen na razmišljanje o življenju, iskanju sreče in življenjske harmonije. Zanima ga vloga umetnosti v času potrošništva, globalnih in lokalnih pretresov, zato se večkrat vpraša, ali se sploh še kdo ustavi pred vso to produkcijo kulture. Kljub temu ga vodi misel, da je smiselno vztrajati, pa če tudi bo zanimiva sled, ki jo bo pustil za sabo, učinkovala le v ateljeju ali krogu najbližjih.
Opremil je več knjig: Recital srca Franca Kopača, Nemir Jurija Paljka, Bajže s Koroškega, Janeza Švajncerja Bog je odšel, Gurši je pesem, gurši je dan Ota Čeruja, Spoznajmo vrhove nad Mežico in Vodnik po etnološko-naravoslovni poti Velika Uharica Metke Tajzel.
Živi in ustvarja na Ravnah na Koroškem.
Vir: Mednarodni grafični likovni center