Zoran Ogrinc
Je slovenski slikar, rodil se je leta 1956 v Mariboru.
Leta 1980 je diplomiral na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Grafično se je izpopolnjeval pri prof. Walterju Domnu na Center de Recerca Graphica v Barceloni. V Društvo likovnih umetnikov Slovenije je bil sprejet leta 1986 in je član Društva likovnih umetnikov Maribor. Aktivno razstavlja od leta 1984. Med pomembnejšimi skupinskimi selektivnimi razstavami je razstavljal v Moderni galeriji Rijeka - Biennale mladih,1982, Jakopičev paviljon – Ljubljana - Mladi slovenski umetniki rojeni po letu 1945, Umetnostna galerija Celje, Kunsthalle – Feldbach, ... V DLUM je v letih 2004 in 2006 vodil projekt Povezave-Connections, na katerem je sodelovalo preko 300 umetnikov iz 27 držav.
Samostojno se je predstavil na 70 razstavah ter sodeloval na preko 250 skupinskih razstavah doma in v tujini. Za svoje slikarsko in grafično delo je prejel 19 nagrad, med drugimi leta 1998 Nagrado Umetniškega sveta Društva likovnih umetnikov Maribor, leta 2016 Nagrada ZDSLU na Mednarodnem bienalu akvarela v Ajdovščini. Je predsednik KD Jože Tisnikar Mislinja, kjer je združenih preko sto umetnikov iz Slovenije in tujine. Trenutno živi in ustvarja v Slovenj Gradcu.
Na razpoloženje in barvno skalo seveda najbolj vpliva narava, ki avtorja obkroža v bivanjskem in ustvarjalnem okolju, na Koroškem in na Pohorju. Slike, ki nastajajo na različnih ustvarjalnih kolonijah v drugih krajih (Vipavski Križ, Izlake, Sinji vrh, Avstrija, Italija, Slovaška, Poljska, Nemčija, Bosna, Srbija …) prav tako odsevajo značilnosti konkretne pokrajine, hkrati pa se zunanji vtisi vselej prepletejo z notranjimi občutji. Tako oblikujejo sozvočje umetnika in narave.
Podobe pokrajine Zoran Ogrinc na platno zapisuje s horizontalnimi pasovi, ki ponazarjajo različne motive naravne in urbane krajine: cesto, ograjo, pas trave, pas grmičevja, gozd, ozek pas neba in vodne površine, jezero ali reko, obalo, zaplate zemlje, ki nakazujejo otoke, trsje na vodnem bregu ... Prostor je razrezan na trakove, ki včasih spominjajo na geološke plasti Zemlje. Ponekod konkretni označevalci realnosti popolnoma izginejo in slike se zgostijo v barvne vtise, v abstraktne podobe, zreducirane na likovne elemente in na ekspresijo poteze. Nanašanje barve na platno sledi logiki narave. Kompozicija usmerja gledalčev pogled, ki sledi ritmu barvnih plasti – podslikav in pastoznih barvnih nanosov, »odprtin«, skozi katere pronicajo fragmenti spodnjih plasti, ter gravur, ki razpirajo pogled v globino podobe. Slike zato delujejo zračno, živo in organsko. Kot bi bile enakovreden del narave, ki jo prikazujejo.
Zoran Ogrinc v slike rad vgrajuje zgodbe, ki pa so zelo osebne, intimne, zato največkrat niso takoj prepoznavne. Morda jih »razkrije« šele naslov. Tako denimo na sliki z naslovom Lorca, ki je očitna referenca na avtorja znamenite Mesečne romance in verze »Zeleno, ki te hočem zeleno«. Na prvi pogled enotna barvna ploskev je diskretno posuta z rdečimi lisami, ki morda nakazujejo makove cvetove, vsekakor pa barvno in kompozicijsko poudarjajo različne odtenke zelene, ki se kot sočen travnik razliva čez celotno slikovno polje.
Vir: Wiki
-a5548e5b90.png)
Je slovenski slikar, rodil se je leta 1956 v Mariboru.
Leta 1980 je diplomiral na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Grafično se je izpopolnjeval pri prof. Walterju Domnu na Center de Recerca Graphica v Barceloni. V Društvo likovnih umetnikov Slovenije je bil sprejet leta 1986 in je član Društva likovnih umetnikov Maribor. Aktivno razstavlja od leta 1984. Med pomembnejšimi skupinskimi selektivnimi razstavami je razstavljal v Moderni galeriji Rijeka - Biennale mladih,1982, Jakopičev paviljon – Ljubljana - Mladi slovenski umetniki rojeni po letu 1945, Umetnostna galerija Celje, Kunsthalle – Feldbach, ... V DLUM je v letih 2004 in 2006 vodil projekt Povezave-Connections, na katerem je sodelovalo preko 300 umetnikov iz 27 držav.
Samostojno se je predstavil na 70 razstavah ter sodeloval na preko 250 skupinskih razstavah doma in v tujini. Za svoje slikarsko in grafično delo je prejel 19 nagrad, med drugimi leta 1998 Nagrado Umetniškega sveta Društva likovnih umetnikov Maribor, leta 2016 Nagrada ZDSLU na Mednarodnem bienalu akvarela v Ajdovščini. Je predsednik KD Jože Tisnikar Mislinja, kjer je združenih preko sto umetnikov iz Slovenije in tujine. Trenutno živi in ustvarja v Slovenj Gradcu.
Na razpoloženje in barvno skalo seveda najbolj vpliva narava, ki avtorja obkroža v bivanjskem in ustvarjalnem okolju, na Koroškem in na Pohorju. Slike, ki nastajajo na različnih ustvarjalnih kolonijah v drugih krajih (Vipavski Križ, Izlake, Sinji vrh, Avstrija, Italija, Slovaška, Poljska, Nemčija, Bosna, Srbija …) prav tako odsevajo značilnosti konkretne pokrajine, hkrati pa se zunanji vtisi vselej prepletejo z notranjimi občutji. Tako oblikujejo sozvočje umetnika in narave.
Podobe pokrajine Zoran Ogrinc na platno zapisuje s horizontalnimi pasovi, ki ponazarjajo različne motive naravne in urbane krajine: cesto, ograjo, pas trave, pas grmičevja, gozd, ozek pas neba in vodne površine, jezero ali reko, obalo, zaplate zemlje, ki nakazujejo otoke, trsje na vodnem bregu ... Prostor je razrezan na trakove, ki včasih spominjajo na geološke plasti Zemlje. Ponekod konkretni označevalci realnosti popolnoma izginejo in slike se zgostijo v barvne vtise, v abstraktne podobe, zreducirane na likovne elemente in na ekspresijo poteze. Nanašanje barve na platno sledi logiki narave. Kompozicija usmerja gledalčev pogled, ki sledi ritmu barvnih plasti – podslikav in pastoznih barvnih nanosov, »odprtin«, skozi katere pronicajo fragmenti spodnjih plasti, ter gravur, ki razpirajo pogled v globino podobe. Slike zato delujejo zračno, živo in organsko. Kot bi bile enakovreden del narave, ki jo prikazujejo.
Zoran Ogrinc v slike rad vgrajuje zgodbe, ki pa so zelo osebne, intimne, zato največkrat niso takoj prepoznavne. Morda jih »razkrije« šele naslov. Tako denimo na sliki z naslovom Lorca, ki je očitna referenca na avtorja znamenite Mesečne romance in verze »Zeleno, ki te hočem zeleno«. Na prvi pogled enotna barvna ploskev je diskretno posuta z rdečimi lisami, ki morda nakazujejo makove cvetove, vsekakor pa barvno in kompozicijsko poudarjajo različne odtenke zelene, ki se kot sočen travnik razliva čez celotno slikovno polje.
Vir: Wiki
.png)
