Lojze Kalinšek
Rojen leta 1956. Leta 1977 je diplomiral na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Redno se udeležuje vsakovrstnih likovnih kolonij, simpozijev ter srečanj doma in na tujem, kjer si likovni ustvarjalci izmenjujejo mnenja in izkušnje ter v različnem naravnem okolju bogatijo svoj ustvarjalni navdih. Je član Društva slovenskih likovnih umetnikov. Ves čas združuje svojo likovno dejavnost s pedagoškim delom za mladino in z mentorstvom ljubiteljem likovnega ustvarjanja. Ukvarja se tudi s fotografijo in oblikovanjem na grafičnem in tehničnem področju. Svoja dela je predstavil na številnih samostojnih in skupinskih razstavah po Sloveniji in tujini ter osvojil precej nagrad.
Kalinšek je izrazit figuralik, ki občasno posega tudi po abstrakciji, a kot pravi, v zadnjih desetih letih tudi v abstraktne krajine postavlja figuro. »Imam občutek, da brez figure ni slike,« poudari, ko pojasnjuje izbor razstavljenih del. Kalinšek se kot intimist v svoji ustvarjalnosti giblje od motiva k doživetju, osvaja in preživlja tisto, kar vidi, in preoblikuje v svojstveno notranjo vizijo. Spoznanje se pojavlja kot vzrok in posledica, pri čemer nastaja virtuozna risba. Lirizem na krilih notranje napetosti raste in spaja moč ekspresionistične geste z emocionalno mehkobo, prepriča nas, da imajo liki tako podobo, kakršno jim daje duša.
Vir: Gorenjski glas
Rojen leta 1956. Leta 1977 je diplomiral na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Redno se udeležuje vsakovrstnih likovnih kolonij, simpozijev ter srečanj doma in na tujem, kjer si likovni ustvarjalci izmenjujejo mnenja in izkušnje ter v različnem naravnem okolju bogatijo svoj ustvarjalni navdih. Je član Društva slovenskih likovnih umetnikov. Ves čas združuje svojo likovno dejavnost s pedagoškim delom za mladino in z mentorstvom ljubiteljem likovnega ustvarjanja. Ukvarja se tudi s fotografijo in oblikovanjem na grafičnem in tehničnem področju. Svoja dela je predstavil na številnih samostojnih in skupinskih razstavah po Sloveniji in tujini ter osvojil precej nagrad.
Kalinšek je izrazit figuralik, ki občasno posega tudi po abstrakciji, a kot pravi, v zadnjih desetih letih tudi v abstraktne krajine postavlja figuro. »Imam občutek, da brez figure ni slike,« poudari, ko pojasnjuje izbor razstavljenih del. Kalinšek se kot intimist v svoji ustvarjalnosti giblje od motiva k doživetju, osvaja in preživlja tisto, kar vidi, in preoblikuje v svojstveno notranjo vizijo. Spoznanje se pojavlja kot vzrok in posledica, pri čemer nastaja virtuozna risba. Lirizem na krilih notranje napetosti raste in spaja moč ekspresionistične geste z emocionalno mehkobo, prepriča nas, da imajo liki tako podobo, kakršno jim daje duša.
Vir: Gorenjski glas
